Kaj prinaša največji trgovinski sporazum EU, ki se ga bojijo evropski kmetje

Evropska komisija je v sredo poslala končna predloga trgovinskih sporazumov z državami bloka Mercosur in z Mehiko v potrditev parlamentu in državam članicam EU. Pri sporazumu z Mercosurjem je s kvotami in varovalko skušala nasloviti skrbi evropskih – tudi slovenskih – kmetov o poceni uvozu iz štirih ustanovnih držav bloka, kar je omehčalo glavno nasprotnico sporazuma, Francijo.

EU si z dogovorom predvsem odpira nove izvozne trge za svoje avtomobile, mehanizacijo, kemikalije, zdravila in nekatere kmetijske proizvode ter pridobiva dostop do surovin iz Južne Amerike, kot so litij in druge kovine, potrebne za zeleno preobrazbo gospodarstva.

S tem bi EU na eni strani zmanjšala izvozno odvisnost od ameriškega trga v času, ko tamkajšnji predsednik Donald Trump uvaja carine na evropsko blago, na drugi strani pa zmanjšala uvozno odvisnost od Kitajske na področju kritičnih surovin.

EU in štiri članice Mercosurja (Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj) so politični dogovor o trgovinskem sporazumu (EU-Mercosur Partnership Agreement – EMPA) sklenile decembra lani, skoraj 25 let od začetka prvih pogajanj med blokoma. Končni predlog teksta, ki ga je pripravila Komisija, mora sedaj pridobiti navadno večino glasov v Evropskem parlamentu in kvalificirano večino 27 držav članic v Svetu EU – to pomeni podporo vsaj 15 držav članic, ki zastopajo vsaj 65 odstotkov prebivalcev EU.

Dostop do novih trgov

Po navedbah Komisije bo sporazum ustvaril največje prostotrgovinsko območje na svetu z več kot 700 milijoni potrošnikov, od tega jih je nekaj manj kot 300 milijonov v Mercosurju. EU bo pridobila boljši dostop do štirih južnoameriških trgov, saj se bodo odpravile carine za 91 odstotkov blaga, ki ga evropske države izvažajo v regijo.

Odpravljene bodo na primer visoke 35-odstotne carine na evropske avtomobile, carine na mehanizacijo, ki znašajo med 14 in 20 odstotkov, ter do 14-odstotne carine na farmacevtske izdelke. Glede na lanske podatke te tri kategorije pomenijo dobro polovico evropskega izvoza blaga v Mercosur, ki je lani znašal okrog 55 milijard evrov. Za kemične izdelke so trenutno v veljavi do 18-odstotne carine, 35-odstotne carine veljajo za oblačila in usnjene čevlje. Evropski izvozniki bodo z odpravo carin po oceni Komisije prihranili okrog štiri milijarde evrov na leto, izvoz v regijo pa naj bi se povečal za do 39 odstotkov.

Generalni direktorat za trgovino Evropske komisije je v analizi gospodarskih učinkov navedel, da EU s sporazumom ščiti svoj tržni delež v državah Mercosurja, ki je v zadnjih 25 letih upadel s 30 odstotkov celotnega uvoza regije v letu 2000 na trenutnih 19 odstotkov. S tem je EU od leta 2017 naprej zaostala za Kitajsko (27 odstotkov uvoza) kot vodilna trgovinska partnerica štirih držav.

Sporazum bo olajšal evropske naložbe v dobavne verige, vključno s kritičnimi surovinami, še pravi Komisija. Zagotovil naj bi, da izvoz teh materialov ne bo obdavčen. Komisija poudarja tudi prednosti za evropski kmetijski sektor, saj naj bi se izvoz živil v Mercosur povečal za skoraj polovico, ko se bodo znižale carine na vino, žgane pijače, čokolado in olivno olje. Sporazum uveljavlja tudi zaščito porekla za več kot 300 avtohtonih evropskih proizvodov, kot so italijanski Parmigiano Reggiano, irski viski, francoski Prosecco, s čimer prepoveduje imitacije južnoameriških proizvajalcev.

Kako namerava EU zaščititi domače kmete

Mercosur v Evropo izvaža predvsem kmetijske proizvode, dobro petino izvoza pomenijo tudi nafta, plin in premog. Kmetijski proizvodi so lani pomenili skoraj 43 odstotkov izvoza blaga v EU, ki je sicer znašal okrog 57 milijard evrov. (S tem Mercosur beleži presežek v blagovni menjavi, a ima EU večji presežek v storitveni menjavi.) Izstopajo predvsem govedina, perutnina in sladkor – vodilna svetovna izvoznica vseh treh je Brazilija.

Evropski kmetje so lani sporazumu odločno nasprotovali, tudi v okviru vseevropskih protestov, pri čemer so opozarjali na slabše standarde kakovosti in okoljske standarde pridelave v Južni Ameriki, ki se odražajo v nižjih cenah. Komisija pravi, da je njihove pomisleke slišala, zato sporazum za določene živilske proizvode uvaja kvote: Mercosur bo lahko v EU izvozil govedino v obsegu 1,5 odstotka evropske proizvodnje, za perutnino je delež 1,3 odstotka.

Poleg tega Komisija predlaga varovalni mehanizem. S spremljanjem količine uvoza, cen in tržnih deležev v posameznih državah članicah bo Komisija lahko preprečila morebitne negativne učinke za evropske kmete. Če bi se obseg uvoza povečal za več kot 10 odstotkov ali če bi bile uvozne cene v eni ali več državah EU 10 odstotkov nižje od primerljivih evropskih izdelkov, bi lahko izvršni organ unije v največ 21 dneh od prejema pritožbe uvedel omejitve uvoza.

Komisija uvaja tudi nov mehanizem Varnostne mreže enotnosti (Unity Safety Net, angl.), ki bo ščitil evropske kmete v primeru “tržnih pretresov in geopolitičnih negotovosti” s 6,3 milijarde evrov pomoči. To je dvakratnik trenutnih kmetijskih rezerv, pravijo.

Varovalke prepričale Francijo

Francoski minister za trgovino Laurent Saint-Martin je v sredo na omrežju X zapisal, da so varovalke “korak v pravo smer”. Pred tem je bila Francija kot največja evropska proizvajalka govedine in drugo največje gospodarstvo na celini glavna nasprotnica sporazuma, skupaj s Poljsko, ki je pomembna proizvajalka perutnine, in Irsko.

Poljski premier Donald Tusk je v sredo dejal, da njegova država še vedno nasprotuje sporazumu, a da po francoskem mehčanju stališča verjetno nima zadostne podpore med članicami, da bi v Svetu blokirala ratifikacijo.

Po drugi strani sta bili glavni zagovornici sporazuma – poleg Evropske komisije – Nemčija, ki si obeta večji izvoz avtomobilov in drugih industrijskih proizvodov, ter Španija. Zagovorniki poudarjajo pomembnost diverzifikacije trgovine v času globalnih geopolitičnih negotovosti.

Kmetijska zbornica še čaka zadnjo verzijo

Pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so nam sporočili, da zadnje verzije sporazuma še nimajo, zato težko komentirajo posledice za evropsko in slovensko kmetijstvo, a zastopnik slovenskih kmetov že od lani nasprotuje sporazumu. “Predvidevamo, da se od takrat kaj bistvenega ni spremenilo, zato je strah glede posledic verjetno ostal nespremenjen,” so dejali.

Januarja je zbornica na premiera Roberta Goloba naslovila pismo, v katerem poziva, naj Slovenija blokira sporazum, saj da ta v EU prinaša govedino, perutnino in sladkorno peso slabše kakovosti in okoljske ozaveščenosti. Opozorili so, da se pri proizvodnji perutnine v Braziliji uporabljajo zdravila, “ki so v EU že desetletja prepovedana”, pri proizvodnji sladkorne pese pa se uporablja “27 aktivnih substanc, insekticidov in herbicidov, ki so v Sloveniji in EU prepovedani.”

Predsednik zbornice Jože Podgoršek je že v izjavi za javnost decembra lani – po sklenitvi političnega dogovora – dejal, da “naj EU in Slovenija sporazum podpreta le v primeru, da bo vključeval močne varovalke za zaščito kmetov, v prvi vrsti upoštevanje in spoštovanje veljavnih EU standardov glede varnosti in kakovosti kmetijskih pridelkov in živil.”

Komisija sicer trdi, da sporazum ne posega v že veljavne sanitarne in fitosanitarne zahteve EU za uvoz kmetijskih izdelkov. Kot pravijo, standardi prehranske varnosti in zdravja že zdaj veljajo enako za vse izdelke na trgu EU, bodisi domače ali uvožene. So pa v okviru sporazuma predvideli uskladitev uvoznih izdelkov s proizvodnimi standardi na področju rabe pesticidov in dobrobiti živali, glede česar bodo “kmalu začeli s študijami učinkov”.

Evropski kmetje: kvote niso ustrezno varovalo

Omejevanje uvoza s kvotami v občutljivih sektorjih, kot so govedina, perutnina in sladkor, ni ustrezno varovalo, so v julijski skupni izjavi opozorile organizacije, ki zastopajo evropske kmete. Pri tem se sklicujejo na oceno učinkov Evropske komisije, ki ugotavlja, da se v mnogih od zadevnih sektorjev pričakuje znižanje cen.

Kmetijske organizacije menijo, da bo sporazum še poglobil zunanjo odvisnost EU v strateško pomembnem kmetijskem sektorju. Obenem nasprotujejo uporabi kmetijstva kot pogajalskega žetona za zagotavljanje prednosti drugim sektorjem gospodarstva in pozivajo države članice ter evropske poslance, da zavrnejo ratifikacijo sporazuma.

To je decembra poudaril tudi Podgoršek. “Sporazum je z vidika slovenskega in evropskega kmetijstva slab. Verjetno je dober za ostale panoge na gospodarskem področju, vendar bo žrtev sporazuma zagotovo kmetijski sektor, saj bodo slovenski kmetje bistveno manj uspešni na trgu,” je dejal. V januarskem pismu premierju je KGZS dejal, da je sporazum “ugoden le za avtomobilsko industrijo Nemčije na račun celotnega kmetijstva Unije”.

Kaj pa dogovor z Mehiko

EU v Mehiko na leto izvozi za okrog 70 milijard evrov blaga, pravi Evropska komisija. Ker gre za neto uvoznico hrane, bo po mnenju Komisije sporazum koristil evropskim kmetom, saj bo odpravil visoke carine na sir, perutnino, svinjino, testenine, jabolka, marmelade, čokolado in vino.

Sporazum zagotavlja tudi zaščito pred posnemovalci za 568 evropskih kmetijskih izdelkov visoke kakovosti.

Tudi pri Mehiki EU računa na lažji uvoz kritičnih materialov, in sicer fluorita, bizmuta in antimona.